Cerkev sv. Ruperta
ŽUPNIJA ŠENTRUPERT je nastala že v 11. stoletju (ok. leta 1044) in je ena najstarejših prafar.
- Podlago za njeno ustanovitev je ustvarila kneginja Ema.
- Pražupnija Šentrupert je segala do Dol pri Litiji, Tržišča, Šentjanža, Boštanja, Polšnika, Mokronoga in Mirne.
- Do 14. stoletja se je imenovala Župnija sv. Ruperta pri Škrljevem.
- Cerkev sv. Ruperta je v arhivskem gradivu prvič omenjena leta 1163.
- Naselje Šentrupert je dobilo ime po svojem patronu sv. Rupertu v 14. stoletju.
- Leta 1393 so patronatske pravice nad župnijo dobili Celjski grofje (Herman II. Celjski).
- Leta 1493 je šentrupertski župnik Jakob Turjaški (Auersperg) sedež župnije priključil novomeškemu kapitlju, ki ga je ustanovil.
O CERKVI sv. Ruperta
- Je gotska cerkev iz 15. stoletja, ki so jo zgradili na temelju že prej stoječih cerkva. Prvo cerkev je gotovo dala sezidati kneginja Ema v 11. stoletju.
- Današnja podoba cerkve je iz 15. stoletja.
- Ima tri dele: zvonik, svetišče, ladjo.
- Zidana je iz neobdelanega lomljenega kamenja.
SVETIŠČE
- Dolgo je 13,80 m, široko 7,17 m, visoko 12,30 m. Na zunanji strani je 7 opornikov, med njimi so visoka tridelna okna. Glavni oltar je visok 10 m, narejen je iz marmorja. Leta 1865 ga je izdelal kamnosek Ignac Toman.
- Osrednji kip sv. Ruperta, na levi je sv. Peter, na desni sv. Andrej.
LADJA
- Dolga je 10, visoka 12 m.
- Nad mogočnim glavnim vhodom je vzidana kamnita plošča z letnico 1497.
- Na vsaki strani ima po tri visoka tridelna okna .
- Okna so visoka 7,15 m, delno so zazidana.
- Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi Božji, desni sv. Antonu Puščavniku.
- Na severni strani ladje je postavljen nagrobnik grofa Maksimiljana Valerija Barba.
- Slike križevega pota so iz leta 1911; naslikal jih je slikar Matija Koželj.
- V ladji je šest osmerokotno oblikovanih slopov.
- Ima zvezdast obok, okrašen s sklepniki.
ZVONIK
- Visok je okoli 60 m.
- V temelju je kvadrat, ki v 3. nadstropju preide v osmerokotnik.
- Ima mogočno stožčasto streho, ki je okrašena z manjšimi stolpiči.
- V pritličju so zidovi debeli tudi 3 m.
- V zvoniku visijo 4 zvonovi:
- trije so železni, na njih je napisana letnica 1922,
- eden je bronast z vpisano letnico 1474 .
ZANIMIVOSTI
Sv. Rupert je bil prvi škof v Salzburgu.
Velja za zavetnika rudarjev v solnih rudnikih, priporočajo se mu kot zavetniku zoper šen in otroške krče.
Cerkev so gradili z darovi fevdalcev in s prodajo odpustkov.
Leta 1520 je cerkev blagoslovil dunajski škof Jurij Slatkonja, nekdanji župnik v Šentrupertu.
V 15. stoletju so okoli cerkve zgradili protiturško obzidje – danes je njegov ostanek le še nizek zid.
Do leta 1785 je bilo znotraj obzidja pokopališče.
Ob obzidju so bile prizidane številne kleti, mesnice in kašče, ki so jih morali leta 1834 podreti.
V oltarju so od leta 1871 relikvije sv. Ruperta, prinesene iz Salzburga.
Grof Barbo je na nagrobniku prikazan kot vitez v oklepu s kodrasto lasuljo, v levici drži čelado, v desnici pa družinski grb.
Zaradi preteče turške nevarnosti so visoka okna že v času gradnje do višine 2,14 m spremenili v ozke, 1,3 m visoke strelne line.
Gradnjo 1. faze so gradili stavbarji mojstra iz Prage, ki so gradili tudi cerkev na Ptujski Gori.
Prvotno so svetišče in obok ladje krasile freske.
Cerkev je doživela več obnov, ki so prinesle spremembe predvsem pri notranji opremi: glavni oltar je iz leta 1865, stranska oltarja, cerkvene klopi in spovednice iz leta 1860 …
Tloris cerkve sv. Ruperta in faze gradnje
- faza: od 1400 do 1420: zgradili so pritličje in prvo (morda tudi drugo) nadstropje zvonika, svetišče in opornike.
- faza: od 1470 do 1482: leta 1474 so dokončali zvonik, do leta 1482 pa še ladijsko lupino s šestimi visokimi okni.
- faza 1497: ladijska lupina je dobila dokončno podobo z izdelavo oboka v notranjosti ladje.
Fotografije: Viktor Mijatović
Risba na naslovnici: Neža Flere
Oktober 2016
