Vesela Gora

  • Romarsko cerkev na Veseli Gori je dal zgraditi novomeški prošt Jurij Frančišek Ksaverij pl. Marotti.
  • Grajena je med leti 1723 in 1735 na preostankih srednjeveške kapele sv. Marjete.
  • Spomin na sv. Marjeto je ohranil tako, da je njen oltar vključil v severno    kapelo nove cerkve.
  • Gradnjo, opremljenost in okrasitev so omogočile donacije okoliških plemičev in darovi romarjev.
  • Leta 1782  je  bila  božja  pot  na      Veselo  Goro ukinjena zaradi reform cesarja Jožefa II.

 

ZUNANJOST CERKVE

  • Cerkev je ena najlepših baročnih cerkva daleč naokoli.
  • Dolga 21 m, široka 22 m in v glavni kupoli visoka 24 m.
  • Glavni vhod je sredi pročelja med obema zvonikoma.
  • V nišah nad vhodom sta kipa sv. Petra in Pavla.
  • Na osrednji  kupoli  je  svetlobnica s šestimi linami.

 

NOTRANJOST CERKVE

  • Prostor deluje kot celota, čeprav osrednji prostor deli od svetišča polkrožni slavolok.
  • Cerkev ima 5 oltarjev:

Veliki oltar je iz leta 1735 in je najpopolnejši izdelek visoke baročne lesene rezbarije.

V osrednji niši je kip patrona cerkve sv. Frančiška. Oltar je bogato okrašen z vrtnicami, venčki iz cvetja in angelčki.

Desni stranski oltar (nekdanja kapela sv.  Marjete) je oltar sv. Jožefa.

Levi stranski oltar je v kapeli sv.  Janeza Nepomuka. V glavni niši je tudi njegova slika.

Med velikim oltarjem in obema kapelama sta dva manjša oltarja: levi oltar je posvečen sv. Ani, desni Lurški Materi božji.

  • Cerkev je  bogato  opremljena  z baročnimi umetninami. Zelo izviren je veliki oltar iz leta 1735, prvovrstni izdelek novomeške rezbarske delavnice zlatih oltarjev.
  • Pri opremljanju cerkve so sodelovali najvidnejši predstavniki baročne  umetnosti: novomeška delavnica  zlatih  oltarjev,  slikarji  Valentin  Metzinger, Fortunat Bergant in Anton Tušek.
  • Cerkev sprva ni bila poslikana, bila je bela. Šele leta 1760 je slikar Anton Tušek iz Škofje Loke naslikal freske.

 

KRIŽEV POT in kapela Matere Božje

  • Stoji na gričku pod Veselo Goro, postavili so ga leta 1730, v času gradnje cerkve na Veseli Gori.
  • Zgradili so kapelice, kapelo božjega groba in tri velike križe s Kristusom in obema razbojnikoma .

 

Leta 1879 so kapelo predelali v današnjo stavbo. Ladja je dolga 6 m, široka 5 m in visoka 9 m. Notranjost ladje je obokana.

Namesto svetišča je na levi strani obokana kapelica božjega groba, na desni pa prehod v zvonik.

ZANIMIVOSTI:

  • Ker je bila cerkev sv. Marjete ena njegovih najstarejših podružnic, je bil novomeški kapitelj dolžan skrbeti zanjo.
  • V času turških vpadov, zlasti v letih 1488 in 1489, je bila cerkev sv. Marjete popolnoma razdejana.
  • Sv. Frančišek Ksaverij je bil eden od ustanoviteljev jezuitskega reda in pomemben misijonar. Častili so ga predvsem kot priprošnjika ob smrtni uri, ob hudih nevihtah in proti raznim boleznim.
  • Družini Barbo in Langenmantel sta prispevali zemljo, stavbišče in kamen za gradnjo ter bližji griček za križev pot.
  • Maše so se darovale večkrat na dan, zato so na Veseli Gori vse do ukinitve stalno bivali vsaj trije duhovniki. Živeli so v Barbovi graščini; v njej so prenočevali tudi premožnejši romarji.
  • Pri križevem potu pod Veselo Goro so romarji opravili pobožnosti, se nato povzpeli do cerkve sv. Frančiška, od koder so lahko nadaljevali pot npr. na Žalostno goro ali Kum.
  • Leta 1782 je cerkev postala podružnična cerkev farne cerkve sv. Ruperta.
  • Vesela Gora je samostojno naselje od leta 1993, pred tem je spadala pod vas Brinje.
  • Danes je v Barbovi graščini soba starega kmečkega orodja in sedež Kulturno umetniškega društva Klativitez.

 

Tloris cerkve sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

  • Osnova tlorisa je osmerokotnik, ki je obokan s kupolo.
  • Na Z je prizidano kvadratasto svetišče, na J in S stranski kapeli.
  • Zvonika stojita izven osrednjega tlorisa na vzhodni strani. Postavljena sta tako, da stojita na slopih, pod katerimi sta stranska vhoda v ladjo.

 

dediščina

Fotografije: Viktor Mijatović

Risba: Ema Erna Weber

Oktober 2016