V 2. razredu smo opazili, da imamo težave s hojo po naravnih površinah, ki največkrat niso ravne in gladke. Zato se je učiteljica odločila, da bomo več časa preživeli v gozdu, na travnikih in poljih. Pri šoli smo našli odličen poligon za premagovanje naravnih ovir – ostanki koruznih stebel so nam služili za slalom, preskakovanje, kot tekaške proge… Opazili pa smo, da je kar nekaj koruze ostalo na tleh in tako smo se odločili, da jo poberemo. Učenci smo jo zličkali, zvezali po dve in dve, jih obesili v učilnico, da se posuši. V hladnih dneh se jo bomo naučili še zružiti, nato pa jo bomo z ročnim mlinčkom zmleli in si skuhali polento.

Kljub temu, da imamo prepoln razred sošolk in sošolcev, smo našli prostor še za eno domačo žival. Predstavljamo vam Frančiško, rjavo gosenico, ki se je pritihotapila s koruzo. Naredili smo ji imenitno domovanje, ponudimo ji sveže solatne listke, ki jih pridno grizlja (med vikendom je zrasla za 2 mm). Opazujemo, kako raste, se giba in nestrpno pričakujemo, v kaj se bo preobrazila.

Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Pin on Pinterest
Dostopnost